Omemba: Aleš Stražar

»Ugotovila sva približno iz sporočila, da je to nekje tukaj ob vrtičkih v Črnučah, zato sva takoj štartala s postaje.«

»Ko sva pa prišla na dejanski kraj, sva pa opazila gospo, ki je bila do vratu potopljena v vodo, z rokami se je držala za veje grmičevja, da je tok Save, ki je precej močan, ni odnesel.«

»S petami čevljev sem se zasidral v takrat blatno in mokro brežino, potem pa sva skupaj s sodelavcem, on me je prijel za roko, jaz gospo, to izvlekla ven. Psička smo potegnili ven mimogrede. Z eno roko smo ga potegnili ven, pa je veselo stekel naprej.«

»Gospa je bila sicer malo podhlajena, ker je bila kar nekaj časa v vodi, je bilo pa vse v redu.«

»Moram reči: dobra prva izkušnja. Če smem povedati, sem bolj na začetku policijske kariere in sem zelo vesel, da se je zadeva izšla na tak način, kot se je, da se lahko tukaj pogovarjamo z nasmeški na obrazu.«